1. Učenje starejših odraslih: Razvoj inkluzivne učne kulture

UVOD

Tradicionalni načini učenja, kakršne uporabljamo pri mladih, vnaprej določen učni načrt in metode učenja, pogosto ne zadostujejo pri odraslih učencih.

Starejši odrasli se učijo na temelju izkušenj, ki so jih pridobivali skozi vse življenje, odvisno od njihovega izobraževalnega in kulturnega zaledja, osebnih vrednot in pod vplivom stereotipov o učenju v starosti. Tako morajo izobraževalci uporabljati celostni pristop k učenju starejših odraslih. Učenje starejših odraslih naj izboljša njihovo avtonomnost, prožnost, sproščenost, naj poteka v inkluzivnem izobraževalnem okolju in na temelju analiziranih potreb.

Nacionalni inštitut za izobraževanje in delo (National Learning and Work Institute, Anglija in Wales) navaja naslednje mite oziroma nepreverjene resnice o starejših odraslih in njihovem učenju:

2. Mits

Mit 1: Starejših odraslih učenje ne zanima

Statistično gledano se starejši odrasli manj vpisujejo v tečaje ali se manj avtonomno učijo, manj sodelujejo v multimodalnem učenju v primerjavi z mladimi. To ne pomeni, da si ne želijo naučiti se novih stvari.

Starejši odrasli se želijo učiti, vendar na drugačne načine in tistega, kar jim je bolj všeč. Bolj jim je všeč tisto, kar je na trgu dosegljivo. Nekateri bi se radi priključili učnim skupinam, drugi spet se raje učijo samostojno iz knjig, televizijskih dokumentarnih filmov, člankov v revijah, iz radijskih oddaj ali po spletu.

Mit 2: Starejši odrasli se ne želijo učiti novih stvari 

Obstoja splošno veljaven stereotip, da starejši odrasli živijo v preteklosti, vendar obstajajo dokazi, da si starejši odrasli želijo učiti se novih stvari zato, da ohranjajo mentalno prožnost, da se bolje spoprimejo s težavami in izzivi, da navežejo prijateljske stike ali da počnejo kaj novega v prostem času, ki ga imajo na voljo po upokojitvi. 

Mit 3: Starejši odrasli se niso zmožni učiti se novih stvari 

Obstojajo trditve, da se s staranjem tudi možganske funkcije upočasnijo. Vendarle pa so številne raziskave pokazale, da bolj kot uporabljamo mentalne zmožnosti – ne glede na starost – bolj jih ohranjamo. Če zaposlujemo možgane, če se učimo novih reči, rešujemo križanke, igramo karte ali besedne igre ipd., ima to enako pozitiven učinek na nas kot razgibavanje mišic na naše telo (slabšalni stereotip). 

GLAVNI KONCEPTI IN TERMINOLOGIJA 

Učenje ni le pridobivanje nekaterih spretnosti in kompetenc za strokovni razvoj ali razvoj poklicne poti in razvoj odnosa do dela. Pomaga nam tudi izboljšati življenje in dobro počutje. Na ta način starejši odrasli pridobijo mentalne in emocionalne dražljaje, ki jih potrebujejo. 

3. Geragogika

Geragogika se povezuje s konceptom starejših odraslih. Včasih srečamo tudi izraz “izobraževalna gerontologija”. Geragogika raziskuje izobraževalne potrebe starejših odraslih.

V teoriji geragogiko razlagajo, kakor sledi:

• Učne dejavnosti za starejše odrasle, ki podpirajo njihovo samouresničenje, jim pomagajo vzdrževati družbene vezi in krepiti dobro počutje ter razvijati spretnosti.
• Učne strategije in predvsem učne dejavnosti, ki starejšim odraslim pomagajo, da ostanejo aktivni. 

Koncept geragogike širi trditev, da učenje v poznejših letih življenja vpliva na družbene spremembe, lajša predsodke, prepričanja o starejših odraslih in spreminja življenjske navade na poti v dejavno staranje.

Namen geragogike in učenja v poznejših letih je predstaviti možnosti, ki jih imajo starejši odrasli za doseganje večjega nadzora nad svojim življenjem in avtonomnosti ter samozadostnosti pri vsakdanjih opravilih. Starejši odrasli naj bi tudi bili bolj zadovoljni in bolj neodvisni. 

Zaradi posebnosti odraslih učencev v geragogiki poudarjamo naslednje:

• učenje, osredotočeno na posameznika (razvoj ali ohranjanje mentalnih in telesnih zmožnosti, doseganje zadovoljstva z življenjem, delovanje in opravljanje pomenljivih dejavnosti);
• učenje, osredotočeno na druge (družbena odgovornost, zavzetost in pozornost);
• učenje, osredotočeno na vsebino (spoprijemanje z novimi izzivi in težavami na področjih, ki so posamezniku pomembna).

Teoretični okvir kritične geragogike povzet po Creech, A., & Hallam, S., 2014. Kritična geragogika: Okvir za lajšanje učenja starejših odraslih na področju skupnostne glasbe (London Review of Education):

Viri: https://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ1160345.pdf in https://discovery.ucl.ac.uk/id/eprint/1507483/1/Creech_Hallam_2014_London_Review_of_Education_Critical_Geragogy.pdf

Učni kontekst spremeni vlogo izobraževalcev odraslih, kajti izobraževalci morajo sodelovati s svojimi odraslimi učenci, krepiti njihovo vključevanje v družbo in občutek pripadnosti skupnosti. Tako učne metode vključujejo dejavno uporabo dialoga, metodo diskusije in metodo refleksije, pa tudi opolnomočenje za izražanje mnenj in stališč. To krepi občutek varnosti pri odraslih učencih in pridobivanju učnih izkušenj.    

Celostno učenje

Koncept celostnega učenja je med prvimi opredelil Ron Miller, in sicer kot “filozofijo izobraževanja, utemeljeno na premisi, da vsak človek odkrije svojo identiteto, svoj pomen in svoj namen v življenju, in sicer skozi povezave s skupnostjo, s svetom narave in ob upoštevanju humanitarnih vrednot, kot so sočutje in mir. Celostno izobraževanje in učenje v človeku sprožita intrinzično spoštovanje do življenja in strastno slo po učenju”. 

Tako holistično učenje krepi naravno vedoželjnost. Povezano je z razvojem individualnih, intelektualnih, čustvenih, umetnostnih, ustvarjalnih in duhovnih zmožnosti. 

S celostnim izobraževanjem poskušamo spodbuditi refleksijo in ne preprostega memoriranja dejstev in podob. Izobraževalci lahko uporabljajo izkušnje iz resničnega življenja, tekoče dogodke, različne oblike vizualne in pripovedne umetnosti ter druge naravne vire znanja, ki nadomestijo podatke v tiskanih učbenikih. 

Inkluzivno izobraževanje

Namen inkluzivnega izobraževanja je predvsem ustvariti in vzdrževati učno okolje, v katerem so učenci kar se da odprti za nove ideje in poglede, kjer imajo občutek, da jih izobraževalec in vrstniki spoštujejo.

UNESCO trdi, da je inkluzivno izobraževanje “proces, s katerim se odzivamo na raznolike potrebe učencev, in sicer tako, da spodbujamo njihovo sodelovanje v učenju, kulturah in skupnostih ter zmanjšamo njihovo izključenost iz izobraževanja in znotraj izobraževanja.”

“Načini inkluzivnega izobraževanja in izobraževalna okolja se boljšajo pod pogojem, da so zadovoljene potrebe slehernega učenca in da ima sleherni učenec možnost, da uspe.” – Clementina Acedo, direktorica, UNESCO – International Bureau of Education 

Na ta način inkluzivno izobraževanje spoštuje telesne, kognitivne, učne, družbene, čustvene raznolikosti učencev, omogoča njihovo participacijo in upošteva vrsto njihovih potreb in prednostnih želja.

Inkluzivno učenje je osredotočeno na kulturno raznolikost in razlike, ki jih velja prepoznati ter izkušnje učencev v izobraževalnem procesu. Tako se krepi vedoželjnost učencev in se preprašuje stereotipe ter premošča težave, ki lahko negativno vplivajo na razumevanje pomena inkluzije in delovanja učencev.  

Teoretsko ozadje

A) Pomen inkluzivnosti za odrasle učence

National Institute of Adult Continuing Education (NIACE), VB, opredeli koristi, ki jih starejši odrasli imajo od učenja: 

• • boljša zadovoljstvo z življenjem in krepi samozavest;
  • tisti, ki se učijo, povedo, da so sami s seboj bolj zadovoljni;
  • boljša neodvisnost in nadzor nad lastnim življenjem ter ponuja alternativne oblike življenja;
  • zmanjša občutek odvisnosti od drugih;
  • poveča moč in zmožnost spoprijemanja s težavami vsakdanjega življenja;
  • zmanjša občutke žalosti in vpliva na demenco; 
  • poveča pripravljenost za sodelovanje v vsakdanjih dejavnostih.

Rezultati študije o najbolj priljubljenih učnih stilih pridobljenih na vzorcu 172-ih starejših odraslih (Janet E. Truluck, Bradley C. Courtenay D. A.: “LEARNING STYLE PREFERENCES AMONG OLDER ADULTS”) kažejo, da so starejši odrasli razmeroma enakomerno razpršeni po Kolbovem seznamu učnih stilov (Kolb: Learning Style Inventory – Accommodator, Assimilator, and Diverger, 1985). Manj starejših odraslih je izbralo stil, kjer se učenje povezuje z razmišljanjem in delovanjem hkrati. Poleg tega je študija pokazala naslednje:

• • v starostni skupini od 55–65 let je večina izbrala učni stil, ki povezuje čustva in delovanje,
  • v starostni skupini 66–74 let je večina izbrala učenje s čustvi in gledanjem,
  • odrasli učenci nad 75 let so izbrali učenje z razmišljanjem in gledanjem.

Izobraževalne prakse odraslih učencev imajo različne družbene funkcije. Glede na to, kar trdi Arts Council England, VB (www.artscouncil.org.uk), ugotavljamo, da je 76 % starejših odraslih mnenja, da jih umetnost in kultura razvedrita in sta za njih pomembni. 

V videoposnetku Zgubljen brez – umetnost in kultura za starejše odrasle ("Lost without it" – Arts and culture for older people) starejši odrasli pripovedujejo, kako je učenje spremenilo njihovo življenje.

Vir: https://www.youtube.com/watch?v=eUlSZt7GDKU 

Odrasli in starejši odrasli se lahko vključijo v različne dejavnosti utemeljene na kulturi in družbenih dejavnostih, kot sledi:

• Glasbene dejavnosti in skupno branje romanov in poezije – učenje glasbenega inštrumenta ali petje v zboru odraslim učencem pomagajo, da ostanejo vključeni v skupnost in ohranjajo prijateljstva. Glasba in skupno branje lahko izboljšata duševno zdravje in lahko pomagata vzdrževati komunikacijo z drugimi. Odrasli učenci pogosto prevzamejo glasbeno spremljavo na dobrodelnih prireditvah ali pa obiskujejo vrstnike, ki so iz različnih razlogov zgolj doma ali v institucionalnem varstvu.
• Umetnost in obrti – sem se uvrščajo lepe umetnosti, slikanje akvarelov ali pastelov, fotografiranje, izdelovanje voščilnic, šivanje, keramika, poslikava stekla, vrtnarjenje ipd. Umetnost in obrti lahko pomagajo odraslim učencem pri uporabi ročnih spretnosti, ohranjajo fino motoriko in koordiniranost rok z očmi.
• Digitalna fotografija – gre za ustvarjalne dejavnosti ob pomoči spretnosti IKT in ob pomoči opreme, ki odraslim učencem omogoča, da naredijo zapis različnih družinskih ali skupnostnih dogodkov. Odrasli učenci se učijo, kako naložiti slike na svoj pametni telefon ali namizni računalnik, kar jim odpira pot v skupine na spletu ali v družbena omrežja. To jim omogoča tudi, da slike predstavijo vrstnikom ali družini po elektronski pošti ali s pomočjo drugih spletnih sodelovalnih orodij. Razen tega, starejši odrasli lahko o slikah razpravljajo s svojimi vrstniki, kar vpliva na njihove komunikacijske zmožnosti, predstavitvene zmožnosti in zmožnosti kritičnega mišljenja. Vse to vpliva na premoščanje samotnosti in socialne izolacije.
• Ples – telesne dejavnosti ob glasbi in plesu dajejo starejšim odraslim občutek, da so družbeno dejavni in povezani z vrstniki. To tudi boljša njihove telesne dejavnosti, motorične spretnosti, daje jim občutek, da lahko zaupajo in se ob tem dobro počutijo. 

Dosežki starejših odraslih se predstavijo javnosti v obliki koncertov, razstav in drugih prireditev, ki pokažejo njihovo delo. Njihovo delo je tako na ogled članom družine, sosedom, ljudem iz lokalne skupnosti in širšemu občinstvu. To naredi, da so starejši odrasli družbeno dejavni in da se počutijo “močno živeča” družbena skupina.  

B) Ustvarjanje inkluzivnega učnega okolja

Nekaj napotkov o tem, kako lahko izobraževalci odraslih ustvarijo takšno okolje:

• Lahko vključijo raznoliko učno vsebino, gradivo in zamisli. Predstavijo lahko različne primere dobre prakse, jezikovne vaje, socio-kulturna okolja in podobe, ki odslikavajo raznolikost ljudi; odrasle učence spodbujajo, da kritično razmišljajo o načelih, ki se nanašajo na zgodovino, literaturo ali umetnost. 
• Lahko uveljavijo temeljna načela za vzpostavljanje interakcije med odraslimi učenci, pri čemer je ta utemeljena na medsebojnem spoštovanju. Vzpostavijo strukturo in pravila, znotraj katerih bo prihajalo do izmenjave zamisli, kjer bodo postavljena vprašanja in se bodo zbirali odgovori ob spoštovanju mnenj in vprašanj, ki jih prispevajo drugi;
• Kolikor se le da dobro spoznajo svoje odrasle učence, njihove poglede, mnenja, zmožnosti, zaledje in izkušnje, pa tudi zamisli, ki jih prispevajo v izobraževalni program; 
• Pozitivno se odzivajo na vprašanja, mnenja, pripombe drugih odraslih učencev. Če je potrebno, se odzivajo verbalno ali neverbalno na to, kar so odrasli učenci povedali in tako krepijo sodelovanje, odrasle učence pa spodbujajo, da razmišljajo natančneje in kritično;
• Lahko okrepijo mnenja. Odrasle učence spodbudijo, da razmišljajo glasno, da postavljajo vprašanja in da skupaj iščejo zamisli ter ustvarjajo skupna mnenja, ki so drugačna od mnenja izobraževalca;
• Lahko ustvarjajo okolje, ki odrasle učence spodbuja, da delajo napake, uporabljajo nepravilne odgovore, odkrivajo, kako posameznik misli in kako se uči cela skupina, odkrivajo njihove različne načine, ki vodijo k pravim odgovorom; spodbujajo poglobljeno učenje. Odgovorov, ki so na prvi pogled napačni, ne zavračajo, kajti ti odgovori lahko privedejo do skupnega razumevanja in opozorijo na različne miselne poti.

Za ustvarjanje inkluzivnega učnega okolja za starejše odrasle, izobraževalci lahko:

• Uporabijo življenjske izkušnje odraslih učencev – vsak odrasel človek ima svoje dobro razvite učne strategije in je motiviran za učenje. Strategije je uporabljal skozi življenje. Izobraževalci lahko te strategije uporabijo za to, da ustvarijo varno učno okolje, kjer starejši odrasli lahko eksperimentirajo in izmenjajo med seboj osebne zgodbe.
• Cenijo različne učne stile – starejši odrasli imajo dobro razvite učne vzorce in izobraževalci se jim morajo prilagajati. Starejši odrasli imajo pogosto raje analitično učenje in predstavitev teoretičnega znanja, pri tujih jezikih pa slovnico. Potrebujejo čas za to, da se lahko prilagodijo spontanim ustnim praksam in medsebojnim izmenjavam. Raziskava (Postovsky, 1974; Winitz, 1981; J. Gary in N. Gary, 1981) je pokazala, da so učinkoviti programi jezikovnega učenja tisti programi, ki ponujajo zanimivo in tudi razumljivo sporočilo, upočasnjen govor in so hkrati osredotočeni na razvoj spretnosti poslušanja. Takšni programi omogočajo odraslim učencem, da delajo napake in odrasle učence spodbujajo, da uporabljajo neverbalni jezik v učni skupini. Na ta način se ustvari inkluzivno učno okolje v podporo starejšim odraslim.
• Prepoznajo težave, s katerimi se srečujejo starejši odrasli – dokaj običajne težave so težave njihovega osebnega življenja, kronične bolezni, zdravstvene težave in včasih tudi duševne motnje, izguba sluha, pešanje vida itd. Tako je treba učno okolje prilagoditi starejšim odraslim – gre za mešanico slušnih vaj in vizualnih predstavitev novega gradiva, gre za dobro osvetlitev prostora, odpravo zunanjih zvokov in šumov itd. Težave so lahko tudi z občutkom osamljenosti in družbene izolacije, odrasli učenci se tedaj umaknejo in nočejo sodelovati v skupinskih dejavnostih ali pa se dogaja ravno nasprotno in poskušajo nadvladati pogovor, ko dejavnosti povezujejo posameznika z drugimi ljudmi in z zunanjim svetom. 
• Gradijo zaupanje pri odraslih učencih in jim pomagajo, da so ti lahko uspešni – starejši odrasli imajo običajno svoje preizkušene poti, ki so se izkazale za dobre na njihovi poklicni poti. Tako so pogosto občutljivi za popravo napak, še posebej če je izobraževalec mlajši. Napake so lahko moteče in zaradi njih se odrasli učenec lahko umakne iz skupnih dejavnosti. V ta namen morajo izobraževalci ohraniti pozitiven odnos do svojih odraslih učencev, starejše odrasle morajo spodbujati in osredotočiti se morajo na njihov napredek, pa čeprav majhen. 

4. Praktične dejavnosti

Skupinsko branje besedila

Učni cilji:

• V pomoč odraslim učencem pri uporabi njihovega ali tujega jezika, pri branju in uporabi komunikacijskih spretnosti
• Za urjenje spomina
• Za spodbujanje interakcije starejših odraslih in njihovih vrstnikov ob izmenjavi mnenj in pogledov
• Za spodbujanje starejših odraslih, da uporabijo nove vidike, nove poglede na romane in na poezijo, ki jih že poznajo

Trajanje: 45–60 minut

Izobraževalne metode:

• Individualno delo z izbranim besedilom ali delom besedila
• Skupinska diskusijska metoda
• Medsebojne izmenjave 
• Izmenjava misli in pogledov

Dejavnost:

1. Izobraževalec izbere besedilo ali del besedila dobro poznanega romana ali pesmi. Po potrebi daljše besedilo razbije na več krajših in ga uporablja za različne vaje ponavljanja.
2. Izobraževalec razdeli besedilo na stavke/odlomke, odvisno od števila odraslih učencev. Zaporedje stavkov ali odlomkov se ravna po številu odraslih učencev in je vnaprej zapisano.
3. Izobraževalec razdeli besedilo/odlomke odraslim učencem. Vsak odrasli učenec dobi EN stavek/odlomek besedila.
4. Odrasli učenci imajo 10 minut časa, da si besedilo ogledajo in se pripravijo na glasno branje.
5. Odrasli učenci preberejo svoj stavek/odlomek po vnaprej zapisanem zaporedju. Med branjem naj si odrasli učenci ne delajo zapiskov, raje naj si poskušajo zapomniti čim več iz besedila, ki ga berejo njihovi vrstniki.
6. Ko je tako vse besedilo prebrano, izobraževalec odrasle učence razpostavi v skupine po tri ali štiri. Vsaka skupina ima od 10–15 minut časa, da obnovi celotno besedilo, pri tem pa ne uporablja zapisanega besedila in ne sprašuje predstavnikov drugih podskupin o besedilu. Odrasle učence izobraževalec spodbuja, da uporabljajo svoje besede, ko poskušajo obnoviti besedilo. 

Izobraževalec lahko pripravi tudi slikovne kartice z risbami ali fotografijami, ki se nanašajo na besedilo. Tako odraslim učencem olajša delo pri obnovitvi celotnega besedila.

  7. Odrasli učenci poročajo celotni skupini, razpravljajo o besedilu, možna vprašanja za diskusijo so naslednja:

1. 1. Kaj se dogaja v tem besedilu? 
   2. Kaj je vam v tem besedilu pomembno?
   3. Ali obstoja povezava med vašim življenjem in besedilom?
   4. Kaj je najpomembnejše sporočilo v besedilu? 
   5. Ali bi v zgodbi ali besedilu kaj spremenili, in če da, kaj bi to bilo? Kako bi popravek vplival na besedilo? 

Analiza fotografij 

Učni cilji:

• Pomoč odraslim učencem in urjenju spretnosti sporazumevanja v njihovem ali tujem jeziku
• Spodbujanje odraslih učencev, da urijo spominske spretnosti
• Spodbujanje starejših odraslih, da sodelujejo z vrstniki, tako da izmenjajo mnenja in poglede
• Omogočanje vaje za pridobivanje digitalnih spretnosti

Trajanje: 45–60 minut

Izobraževalne metode:

• Individualno delo – fotografiranje na določeno temo
• Postavljanje vprašanj
• Skupinska diskusijska metoda
• Medsebojna izmenjava
• Izmenjava zamisli in pogledov
• Obdelava digitalnih podob

Dejavnost:

1. Izobraževalec postavi temo, kjer naj bi vsak odrasli učenec izbral ENO digitalno fotografijo (pripravljalna dejavnost).
2. Odrasli učenec pokaže fotografijo celotni skupini, a je ne razloži.
3. Skupina je razdeljena v pare in vsak odrasli učenec vzame svojo fotografijo.
4. V paru ima vsak odrasli učenec 2 minuti, da fotografijo predstavi vrstniku in da mu razloži, kako se fotografija nanaša na posamezno temo. Naloga vrstnika je, da si zapomni čim več iz sosedove razlage. Vprašanj ne sme postavljati, ne sme si delati zapiskov in ne sme zaprositi za ponovitev. Ko sta oba v paru predstavila svoji fotografiji, lahko vsak od njiju postavi DVE vprašanji, da dobi pojasnilo ali potrditev glede fotografije.
5. Potem ko so fotografije predstavili v parih, se odrasli učenci vrnejo v skupino. Vsak odrasli učenec razloži fotografijo svojega soseda in pove, kako se ta povezuje s temo. Med predstavitvijo lastnik fotografije ne sme popravljati soseda ali ga dopolnjevati.
6. Ko so odrasli učenci že predstavili vse fotografije, lastniki fotografij lahko dodajo pojasnila.
7. Izobraževalec vodi skupinsko diskusijo o tem, kako so se odrasli učenci lotili naloge. Pri tem lahko postavlja naslednja vprašanja:
8. 1. 1. Kako je prišlo do tega, da ste se odločili narediti prav to fotografijo?
      2. Ste koga prosili za nasvet?
      3. Vam je kdo pomagal posneti fotografijo?
      4. Kaj mislite o izboru teme in kako se ta povezuje z vašim življenjem?
      5. Kaj je bilo najtežje pri snemanju fotografije?
      6. Kaj je bilo najtežje pri predstavitvi fotografije vašemu sosedu?
      7. V čem je bila največja težava, ko ste fotografijo svojega soseda predstavljali celotni skupini?
      8. Kaj je bilo najtežje pri poslušanju predstavitve druge osebe, ko je ta predstavljala vašo sliko?
9. Izobraževalec zbere fotografije in organizira razstavo. Če je potrebno, lahko odrasli učenci glasujejo, katera fotografija je najbolj izrazna, katera najbolje predstavlja temo. Odrasli učenci glasujejo, kdo je najbolje predstavil sliko svojega soseda, kdo je bil najbližje izvirni zamisli itd.    

5. Interaktivne vaje

1. Izberite NAPAČNO trditev:

• • Starejši odrasli so bolj zadovoljni z življenjem in bolj zaupajo vase.
  • Starejši odrasli si okrepijo občutek, da so odvisni od drugih.
  • Starejši odrasli so manj izpostavljeni tveganju, da potonejo v depresijo.
  • Starejši odrasli so bolj pripravljeni sodelovati v dnevnih dejavnostih. 

2. Ali je trditev PRAVILNA ali NAPAČNA?

Več odraslih učencev, ki so stari 75 let in več, ima raje učenje s čustvi in delovanjem.

3. Izberite manjkajoči pridevnik: uigrani/sovražni/povezani/razvezani 

Glasbene dejavnosti pomagajo odraslim učencem, da ostanejo …………………… z vrstniki in skupnostjo.

4. Skupinska diskusija o fotografijah, ki so jih odrasli učenci posneli, lahko izboljša njihove (izberi PRAVILNI odgovor):

• • komunikacijske spretnosti
  • predstavitvene spretnosti
  • spominske spretnosti
  • vse našteto

5. Ali je trditev PRAVILNA ali NAPAČNA?

Inkluzivno učno okolje učencem dovoljuje, da delajo napake.

6. Ali je trditev PRAVILNA ali NEPRAVILNA?

Občutek samotnosti in socialne izolacije lahko vpliva na pripravljenost odraslih učencev, da sodelujejo v skupinskih dejavnostih.

7. Skupinske bralne vaje spodbujajo odrasle učence, da (označite NAPAČNO trditev):

• • razmišljajo o novih vidikih njim že znanih romanov in pesmi
  • izmenjajo med seboj zamisli in poglede
  • se sporazumevajo z vrstniki
  • imajo boljše predstavitve

6. Referenca

Strategies for Inclusive Teaching – https://teachingcenter.wustl.edu/resources/inclusive-teaching-learning/strategies-for-inclusive-teaching/ 

The inclusive learning  and teaching handbook – https://www.sheffield.ac.uk/polopoly_fs/1.18989!/file/The-inclusive-learning-and-teaching-handbook.pdf 

How to maximise the language learning of senior learners – https://www.teachingenglish.org.uk/article/how-maximise-language-learning-senior-learners 

Building inclusivity: engagement, community and belonging in the classroom. Rowena Arshad OBE, University of Edinburgh – https://vimeo.com/68302155 

Examples of Active Learning Activities – https://www.queensu.ca/teachingandlearning/modules/active/12_exmples_of_active_learning_activities.html 

Doing digital inclusion with the most excluded: Older People – https://www.goodthingsfoundation.org/sites/default/files/research-publications/older_people_handbook_0.pdf 

The GIRDA project (Gameplay for Inspiring Digital Adoption) addresses the problem of reluctance amongst many older people to engage with digital products – http://www.girda.eu/