Zakaj bi študirali v starejših letih, se učili jezike in kulturno dediščino ...
1. Učenje tujih jezikov v medkulturnem okolju
Za starejše odrasle sta izobraževanje in usposabljanje ključnega pomena, saj jim razvijata temeljne spretnosti in znanje za participacijo v družbi in civilnem življenju. Poudariti velja, da je mnogim starejšim odraslim težko povezovati organizirano učenje z njihovimi dnevnimi nalogami in dejavnostmi. Še zmeraj so v veljavi tradicionalne metode poučevanja in učenja iz oči v oči, starejši odrasli pa nimajo enakih možnosti dostopanja do izobraževanja. V jezikovnem izobraževanju starejšim odraslim manjka stik s situacijami, v katerih je poznavanje jezika potrebno. Še več, odrasli učenci nimajo dostopa do kulture posameznega jezika.
V zadnjih letih je bilo veliko izobraževanja starejših odraslih, kajti “izobraževanje prispeva k ohranjanju kulturne dediščine, ustvarja nove priložnosti za učenje in nakazuje poti za izboljšanje dostopa do kulturne dediščine” (Digicult, 2003). Če izhajamo iz vrednosti evropske kulturne dediščine in evropske kulture, če izhajamo iz dejstva, da je dediščina lahko mehanizem vključevanja v družbo, lahko trdimo, da bo ta tečaj v spodbudo državljanom Evrope, da bolje spoznajo evropsko kulturno dediščino, se zanjo zavzamejo in hkrati uveljavljajo priporočila Evropskega leta kulturne dediščine.
Tečaj
Ta tečaj bo izobraževalcem omogočil, da razvijejo izobraževalne programe, ki bodo bolj pisani na kožo udeležencem, saj bodo temeljili na analizi njihovih potreb. Izobraževalci se bodo naučili, kako uporabljati kulturno in medkulturno gradivo za poučevanje tujih jezikov in hkratno učenje digitalnih spretnosti. Ta tečaj ponuja tudi priporočila o tem, kako ustvariti vključujoča učna okolja.
Tečaj bo izobraževalcem pomagal izboljšati strokovne kompetence za razvijanje jezikovnih in digitalnih zmožnosti svojih odraslih učencev, za sodelovanje teh v družbi in civilnem življenju. Pri tem bodo odrasli učenci usvojili vrednote, povezane s kulturno dediščino, izobraževalci pa se bodo seznanili z metodami interpretacije kulture, tj. metodami neformalnega in informalnega učenja. Izboljšali bodo svoje zmožnosti za razvoj učnega gradiva na področju poučevanja in učenja tujih jezikov, pri čemer bodo upoštevali različne kulture. Skozi ves tečaj se bodo izobraževalci učili o snovni in nesnovni kulturni dediščini ter o njuni motivacijski vlogi na področju učenja tujih jezikov. Spoznali bodo nova digitalna orodja in aplikacije za svoje izobraževalne programe. Razvijali bodo digitalne spretnosti svojih odraslih učencev in podprli njihovo učenje.
2. Snovna in nesnovna kulturna dediščina
Kulturna dediščina je izraz načinov življenja posamezne skupnosti, ki se prenaša iz roda v rod in obsega navade, prakse, kraje, predmete, umetnostno izražanje in vrednote. Kulturna dediščina se udejanja ali kot snovna ali kot nesnovna kulturna dediščina (ICOMOS, 2002). Pri kulturni dediščini ne gre le za otipljive artefakte, kot se prepogosto misli, gre tudi za nesnovne značilnosti posameznih skupnosti ali družb, ki se skozi dolga leta prenašajo iz roda v rod. Kulturna dediščina zajema tudi elemente naravne dediščine, kot so pokrajine in biotska raznovrstnost.
Snovna in nesnovna kulturna dediščina
Ko govorimo o snovni kulturni dediščini, imamo v mislih, kar je snovno, kot so denimo spomeniki in stavbe ali predmeti in artefakti določene vrednosti, ki bi jih bilo dobro ohraniti za prihodnje čase. Snovna kulturna dediščina so tudi upodobitve kulture, materialne in fizične narave. Sem se uvrščajo predmeti, ki so predmet preučevanja z vidika arheologije, arhitekture, znanosti ali posameznih vrst tehnologije. Ti predmeti so pomembni za preučevanje zgodovine človeštva. Ponujajo osnovo za razmišljanje in potrjujejo vrednost teh predmetov. Ohranjanje teh predmetov je hkrati priznanje nuje, da ohranjamo preteklost in predmete, ki utelešajo njeno zgodbo.
Nesnovna kulturna dediščina pa vključuje tradicije, različne umetnostne zvrsti, kulturne prireditve, praznovanja in obrede, kakor tudi znanje. Navadno govorimo o kulturi, ki smo jo podedovali, ali kulturni prtljagi naših družb, tisti prtljagi torej, ki se prenaša iz roda v rod. Nesnovna kulturna dediščina obsega najrazličnejša področja, kot so hrana, glasba, obrti, zdravilstvo. Nesnovna kulturna dediščina obsega tudi znanje, prakse in spretnosti.
Viri:
- Fiona Hamilton - Trawlwulwuy Heritage Officer, Writer, Artist, Cultural Producer, Violence Educator, Ethicist and Activist. Fiona lives on Country in Tasmania.
- Ann Marie Sullivan, Cultural Heritage & New Media: A Future for the Past, 15 J. MARSHALL REV. https://repository.jmls.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1392&context=ripl
Kaj vam pomeni izraz nesnovna kulturna dediščina?
Vir: https://www.youtube.com/watch?v=2phs0pQIgWU
3. Zakaj se učijo starejši odrasli?
Ni enotnega odgovora na to vprašanje. Starejši odrasli se učijo za svoje osebno življenje in življenje v družbi, razlogi za to so različni. Izobraževanje odraslih je dobro za:
-
- Osebnostno rast
- Zdravje
- Širjenje znanja, spretnosti in kompetenc
- Boljšanje samozavesti
- Gradnjo družbenih vezi in družbene trdnosti
- Boljšanje proizvodnosti
Izobraževanje odraslih pomembno prispeva k družbenemu in ekonomskemu razvoju. Izobraževanje odraslih je tudi obča človekova pravica. Človek ima pravico, da deluje in si postavlja cilje ne glede na življenjsko obdobje.
O vseživljenjskem učenju OECD piše takole: "Gre za učenje, za osebnostno rast in družbeni razvoj v vseh oblikah in v vseh kontekstih, pa naj gre za formalne kontekste, kot so šolanje, poklicno izobraževanje, terciarno izobraževanje ali izobraževanje odraslih oziroma za ustanove na teh področjih, ali pa gre za informalno učenje, denimo doma, na delu ali v lokalni skupnosti. Gre za sistemsko delovanje na vseh ravneh znanja in spretnosti, ki jih človek mora usvojiti ne glede na to, koliko je star. OECD poudarja, da je treba motivirati otroke v ranem obdobju za učenje skozi vse življenje. Učiti se morajo tudi odrasli, zaposleni in iskalci zaposlitve, kajti ti morajo izboljšati svoje spretnosti ali se ponovno vključiti v izobraževanje. Njim mora biti dana možnost, da to storijo.” (OECD, 1996).
Pomembno je, da vemo, kako pomembna je vloga izobraževalcev za učenje starejših odraslih. Izobraževalci odraslih vzpostavljajo različna razmerja s svojimi odraslimi učenci in različno obvladujejo procese njihovega učenja.
Oglejte si to interaktivno predstavitev o tipih izobraževalcev odraslih
Zakaj multimodalno učenje?
Multimodalno učenje “pomeni spremenjen pogled na poučevanje in učenje. Gre za ponoven razmislek in za preoblikovanje izobraževalnega okolja in učnih izkušenj.” (Blended Learning in Higher Education: Framework, Principles, and Guidelines, D. Randy Garrison, Norman D. Vaughan: 2008). Multimodalno učenje, ki ga uveljavljamo v tem tečaju, zagotavlja izobraževalcem uporabo inovativnih strategij izobraževanja in usposabljanja. Ponuja metode in gradivo za delo s starejšimi odraslimi. Izobraževalci odraslih se bodo naučili, kako uporabljati učno gradivo, povezano s kulturo in dediščino, in kako to gradivo prilagoditi potrebam odraslih učencev.
Tečaj je osredotočen na podporo izobraževalcem pri uporabi digitalnih orodij pri njihovem delu. Tečaj omogoča odraslim učencem, da se “učijo z delovanjem”, pri tem pa usvojijo podatke o snovni in nesnovni dediščini ter zberejo podatke o očem skriti kulturni dediščini v njihovih skupnostih.
Strokovne kompetence in digitalne spretnosti izobraževalcev odraslih se bodo izboljšale. Izobraževalci bodo bolj samozavestni pri delu z odraslimi učenci. Izobraževalci bodo ustvarili bolj inkluzivno učno okolje, pri čemer bodo uporabili gradivo o kulturni dediščini in vire kulturne dediščine v njihovi skupnosti, vse to pa bodo uporabili za poučevanje tujih jezikov.
Vloga kulture in učenja tujih jezikov
Kako se posamezni jezik povezuje s kulturami okolja, v katerem ga govorijo? Ali je za učenje tujega jezika pomembno poznati tudi kulturo, ki je z njim povezana? Nekateri pravijo, da ja, da je potrebno poznati nekatere vidike socialnega vedenja v posamezni kulturi in v povezavi z jezikom.
Oglejte si naslednjo predstavitev dr. Turnerjeve in preberite članek , ki ga je napisal dr. Nguyen:
Viri:
4. Ključni dejavniki kakovostnega izobraževanja
Pomembni so naslednji elementi za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja odraslih:
-
- Kakovost učnega okolja
- Učenje, ki ustreza posameznemu odraslemu učencu
- Kakovost mentorja
- Kakovost izobraževalne organizacije, izobraževalnih politik itd.
V izobraževanju odraslih pogosto naletimo na jezikovno izobraževanje. Starejši odrasli se učijo jezika znotraj različnih programov, pa tudi v programih, ki so v celoti namenjeni učenju tujih jezikov. Jezika se lahko učijo tudi tako, da se potopijo v “jezikovno kopel”. Ker so današnje družbe večkulturne in večjezične, je pomembno, da se učimo tujih jezikov.
“Udeležba odraslih v izobraževanju in usposabljanju je še zmeraj premajhna" (European Commission, 2006). Glede na poročila komisije se starejši odrasli srečujejo z nekaterimi ovirami pri vključevanju v izobraževanje: previsoke zahteve, izobraževanje je drago, metode niso ustrezne, podpora in usmerjanje, ki so ju deležni, sta neustrezna ipd. Ovira je tudi življenjska situacija, v kateri so posamezniki in njihove družine. Ovira jih družbeno okolje, ki jih ne podpira. Nimajo dovolj samozavesti pri učenju ali niso dovolj motivirani, kar je pogosto v povezavi z njihovim predhodnim neuspešnim šolanjem. Pogosto jih ovira pomanjkanje časa zaradi dela ali potreb družine, pomanjkanje zavesti o pomenu izobraževanja in motiviranosti za učenje, kajti učenje ni dovolj cenjeno ali nagrajeno in tako ne vedo, zakaj bi se učili. Ovira jih tudi pomanjkanje sredstev za izobraževanje. Spoprijemanje s temi ovirami za njihovo udeležbo v izobraževanju in usposabljanju je mogoče tako, da se izobraževanje in usposabljanje odzivata na njihove potrebe. Pomaga tudi, da nekatere programe naredimo bolj prožne (jih razbijemo na krajše module in enote). Pomaga, če starejšim odraslim ponudimo različne učne modele, kot so izobraževanje na daljavo ipd. Dobro je, če imajo starejši odrasli na razpolago različne storitve, kot so poklicno usmerjanje in priznavanje spretnosti, ki so jih pridobili v neformalnih in informalnih učnih kontekstih (Eurydice, 2011).
5. Referenca
http://www.readingmatrix.com/files/16-lm7civ98.pdf
https://www.youtube.com/watch?v=lRpHXFKZKac
Ana Tuşa, Claudiu Sorin Voinia, Dănuţ Dumitru Dumitraşcu. "Comparative Analysis For The Implementation Of The Concept: Lifelong Learning In Places Like
France, Germany, Finland, Romania", Balkan Region Conference on Engineering and Business Education, 2014
Fiona Hamilton - Trawlwulwuy Heritage Officer, Writer, Artist, Cultural Producer, Violence Educator, Ethicist and Activist. Fiona lives on Country in Tasmania.
https://repository.jmls.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1392&context=ripl
Podpora Evropske komisije za pripravo te publikacije ne pomeni potrditve vsebine, ki izraža le mnenja avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.
